Fotografiranje je podobno streljanju. Večino posnetkov naredimo iz roke. Kot se trese naše telo, se trese tudi kamera. Za odličen rezultat potrebujemo mirnost, le da imamo fotografi v pomoč še dodatno tehnično možnost, kot sta sistem za stabilizacijo slike in kratek čas osvetlitve.
V dobi filma smo se veliko bolj držali nepisanih pravil, katera pa lahko fotografi z izkušnjami vedno kršijo. Že navodila na škatlici filma, so nam kazala odličen nasvet. Glavno vodilo je bil »zlati čas« osvetlitve, 1/125 sekunde. Večino posnetkov se je posnelo s tem časom. 1/125 je bila tako skoraj edina nastavitev pri ljubiteljskih fotografih kot je sedaj nastavitev AUTO.
Takrat se je v popotniški, družinski in hobi fotografija v glavnem uporabljala ena goriščnica, 50mm. In za njo je bila 1/125 sekunde kot nalašč, da posnetki niso bili streseni, s tem neostri. Danes?
Z uporabo funkcije AUTO in posledično nepoznavanjem osnov, se fotografira vse povprek v različnih svetlobnih pogojih. In stresenih posnetkov je vse več. V pomoč nam je sistem stabilizacije slike, za katerega proizvajalec obljublja vse mogoče. Vendar hobi fotografi niso več seznanjeni z enostavnimi težavami ob fotografiranju, saj se obljublja in od opreme tudi pričakujejo, da lahko za vse poskrbi avtomatika (AUTO).
Tudi danes še vedno velja nepisano pravilo, da za ne streseni posnetek iz roke ne uporabljajte daljše čase osvetlitve od 1/60 sekunde. Vsaka kamera nam na zaslonu ali v iskalu pokaže podatek o času osvetlitve. Če je ta daljši od 1/60, dvignite občutljivost (ISO), odprite zaslonko. Vedno pa trdno primite kamero z obema rokama in nežno pritisnite na prožilec, brez hitrega giba prsta. Če uporabljate daljše čase od 1/60 sek., se lahko naslonite na drog, steno, postavite kamero na neki trden predmet,...
Dobro je upoštevati še eno že desetletja znano nepisano pravilo. Zdaj v večini primerov hobi fotograf uporablja mega zum objektive z daljšimi goriščnicami 200mm in več. Zato ga zopet spoznajmo.
Trenutno uporabljena goriščnica, naj vam bo merilo za še najdaljši čas osvetlitve.
Recimo; če uporabljate goriščnico 100mm naj bo najdaljši čas osvetlitve 1/100 sekunde. Če tudi uporabljate goriščnico recimo samo 18mm še vedno velja, da naj čas ne pade pod 1/60 sekunde. Ko uporabljate goriščnico 200mm, uporabite še najdaljši čas osvetlitve 1/200 sekunde.
Sistem stabilizacije slike v objektivu ali kameri (o njem bom več napisal v naslednjih nasvetih), nam sicer omogoča delovati z daljšimi časi, a brez popolne garancije za nestreseno sliko. Kot že zapisano. Šele z izkušnjami spoznaš, katere čase je dobro uporabiti, oziroma kako izkoristiti trenutne možnosti.
Fotograf, kateri še ni pridobil dovolj izkušenj, pa naj za nestresene posnetke upošteva zgornje nasvete in naj preide iz nastavitve AUTO, med kreativne nastavitve P, A (Av), S (Tv). Z njihovo izbiro se lahko izkorišča zaslonko in občutljivost (ISO) za pridobitev krajših časov osvetlitve.
Če se nam stresena slika že zgodi, ali jo zaradi različnih razlogov celo pričakujemo, lahko s programom Photoshop delno popravimo učinek stresenosti (članek: Filter Shake Reduction - popravek stresene slike).