Puščava Sharqiya, prej in nam bolje poznana kot puščava Wahiba je poimenovana po beduinskem plemenu Bani Wahiba. Puščava je razdeljena med severnim in južnim guvernoratom v vzhodni regiji. Območje je veliko 180 kilometrov od severa proti jugu in 80 kilometrov od vzhoda proti zahodu.
Wahiba Sands, Oman – NASA satelitski posnetek
Puščava Wahiba se nahaja jugovzhodno od Muškata in južno od Sura. Vožnja do puščave oziroma kraja Al-Wasil niti ni dolga:
Muškat do Al-Wasil - 2 uri vožnje
Sur do Al-Wasil - 1h40 vožnje
Nizwa do Al-Wasil – 2h20
Turistično najbolj znan in obljuden del je pri krajih Al-Wasil in Bidiyah. Tu je tudi globoko v puščavo največ turistom namenjenih kampov s celotno ponudbo. V primeru, da nimamo svojega 4X4 avtomobila in imamo rezervacijo, nas pridejo iskat ter zapeljejo do tabora.
Če želimo samo na nekaj urni ali celodnevni izlet v puščavo, se nam poleg agencij ponujajo domačini, da nas s svojimi avti zapeljejo v puščavo. Nekaj adrenalinske vožnje in obvezen obisk za turiste prirejenega šotorišča, nam bo dal dovolj vpogleda v puščavo.
Ustavijo nas kar na cesti, na pumpi, ob trgovini in povprašali, če bi šli na vožnjo. Cena? Če boš zadovoljen boš plačal kolikor želiš. In ponavadi je tako, da ti na koncu zaračunajo vožnjo, pa obisk turističnih beduinov in še jahanje kamel ker greš, saj na začetku je bilo rečeno da je zastonj. Vendar znajo nevsiljivo, celo prijazno potegniti denar iz turistovega žepa. Konec koncev doživetje je lepo, ceno se pa da dogovoriti in smo zadovoljni vsi. Možen je tudi dogovor, da vozimo sami in nas vodič s svojim avtom le spremlja v puščavo.
Kdor želi v puščavo z najetim avtom, je 4x4 pogon obvezen in jasno, z vsaj nekaj prakse. Ker je v puščavi čez dan zelo vroče, je nujna bogata zaloga z vodo.
Kot prvo in obvezno, najprej se ustavimo na enem od mnogih lokalnih servisov in spustimo tlak v zračnicah. Zelo priporočljivo je, da nas gre v puščavo več, z vsaj še enim avtom. Še tako izkušen voznik lahko ostane v pesku, celo dodobra zakoplje podvozje in velike ter resne težave so tu.
Vožnja po sipkem pesku ima svoje pasti in na njih moramo biti pripravljeni. Čeprav si mislimo, da gremo samo nekaj 10km od vasi in, da smo v bližini kakšnih turističnih kampov, ko pride težava ni heca.
Pri najemu avta je treba vedeti, da gremo v pesek in dober 4X4 pogon ni samo vreden zlata, ampak nas lahko reši veliko muk.
Wahiba ni klasična puščava. Sipine je veter nanosil v ravne črte in med nekaterimi je vmes že trša podlaga. Za vožnjo po utrjenih peščenih poteh je zadovoljiv cestni terenec SUV. Ni pa dovolj, da je to samo malo bolj dvignjen avto, recimo Dacia Duster, ki je tudi cenovno ugodna. Mora imeti 4X4, saj te avte nudijo tudi v izvedbi 4X2. Velja tudi za avte Kia Sportage, Toyota RAW, Hyundai Santa Fe, Tucson in podobni. Še bolje je najeti avto, ki ima reduktor, pa čeprav v SUV samo elektronski različici (Mitsubishi Outlander).
Če želimo globje v puščavo, oziroma tja kjer je sipek pesek in klančki čez sipine, prespati med sipinami ali jo celo prečiti, je priklopljiv 4X4 pogon pravega terenca nuja. Tu se dobro znajde Mitsubishi Pajero, Toyota LandCruiser, Nissan Patrol.
Če bomo več vozili po težkem terenu, je bolje vzeti avto z ročnim kot avtomatskim menjalnikom.
Vstopne točke (priporočam)
Bidiyah
Če vstopate v puščavo pri kraju Bidiyah (desni krog) imamo na začetku nekaj makadamske ceste in nato dokaj trdne peščene poti. Vsaj 24km je za puščavo dobre poti med sipinami. Solidno zvožena pot naprej je iz mehkega peska in po njej se da prečiti celotno puščavo. Vendar o tej poti naj razmišlja samo voznik z izkušnjami.
Al Wasil
Pri kraju Al Wasil (levi krog) je enako mešanica makadamske in peščene poti.
Pred krajem Al Wasil imamo še dva zanimiva vstopa. Najlažje ju najdemo kot vstop med prve in tretje sipine (levi dve črti) . Pot po prvi dolini nas pelje 60km po trdni peščeni podlagi in je za samostojen ogled sipin po moje še najbolj priporočljiva. Kdor želi prenočiti, zavije za prvo nizko peščino in si postavi šotor.
Še enkrat poudarjam. Samostojna vožnja v peščine ali prepogumen vstop na mehak pesek lahko prinese resne težave. Dober 4X4 pogon pomaga, ni pa vsemogočen. Obvezno je spustiti tlak med 1 do 1.4 bara. Tri litre vode na osebo za nekaj urni obisk sipin je minimum. Ker nikoli ne vemo kaj se lahko pripeti, je treba imeti še nekaj rezerve.
V peščine pojdite zgodaj zjutraj. Po 11h zna biti že zelo vroče in nobene želje ne bo za biti med peščinami.
Kampiranje v puščavi
Divje kampiranje je dovoljeno. Le ne bodimo preblizu turističnih taborišč, oziroma vprašamo, če smo lahko zraven. Tako ali tako je najbolje taboriti na samem, kjer slišiš samo veter. Verjemite, čez dan vam ne bo do tega, da bi ostali v puščavi. Zato vstopite v njo popoldan, zapeljite se med njimi in za eno izmed njih postavite šotor.
Pozor, lepo je gledati sončni zahod iz vrha peščine. Vendar ponavadi pred zahodom in ob vzhodu močno piha in je šotor bolje postaviti ob vznožju in ob avtu, ki lahko doprinese še nekaj zavetrja. Šotor obvezno obtežimo s prtljago, kaj lahko se zgodi, da poleti, mi pa smo nekje na drugi sipini. Ne pozabimo na svetilko, plinski kuhalnik lahko kupimo na bencinski in obvezno dovolj vode. Naslednji dan bomo nekje do 11h že odšli iz tabora zaradi vročine in iz puščave. Če je še želja prespati v puščavi, se popoldan vrnemo v njo.
Mogoče čudno, vendar v puščavi lahko pade tudi kakšna kaplja dežja in ponoči se lahko dodobra ohladi. Tanka spalna vreča je lahko premalo in tudi vetrovka je še kako dobrodošla.
V turističnih kampih lahko prespimo ali gremo k njim samo v senco na dnevni obisk, oziroma spočiti se in na pijačo. Ponujajo dejavnosti, kot so opazovanje sončnega zahoda, jahanje kamel, quad, itd.
Čeprav mislimo da smo v puščavi sami temu ni tako. Čez dan bomo srečali beduine, ki vodijo kamele ali koze v ograde. Kamele se prosto sprehajajo. Zgodilo se mi je že, da so ponoči domačini imeli off road vožnjo in se spustili iz sipine do mojega tabora. Tudi beduin na kameli je prijahal mimo. Spil je nekaj ponujene vode in dal v zameno vrečko slastnih dateljnov.
Za konec
Puščava Wahiba je mogočna in nudi pravo doživetje tudi, če gremo v njo samo na nekaj urni obisk, prespimo v turističnem kampu ali v svojem šotoru. Popolna tišina in nočno nebo polno zvezd je nekaj, kar danes že težko še kje doživiš.
Mi na FotoPOTEPu, v puščavi kampiramo do kjer zaradi ustavljanja in fotografiranja tisti dan pridemo. Bolj si oddaljen od turističnih kampov, bolj spoznaš kako je, ko ni okoli tebe žive duše in te spremlja nešteto zvezd, utrinki...
Petra Škarja je v svojem zapisu iz FotoPOTEP Oman (Petrine zgodbe iz FotoPOTEP Oman) zapisala;
