»Matjaz... Spend a night together under star-studded African skies in supreme comfort. Hear the nocturnal serenade. A lion’s bellow; hippos’ snorts; a hyaena’s laugh. Count the constellations in one of the darkest skies on Earth. Watch the sun rise across the plains of the Kalahari.«
Zadnja leta redno dobivam maile iz veliko držav s podobnimi sporočili. Na nekaterih lokacijah sem že bil. Za druge sem se mogoče samo zanimal. In tako začnejo prihajati sporočila. Ob tem zadnjem sem se zamislil. Še nikoli mi niso poslali sporočila z vabilom iz kakšnega kampa v Afriki, hostla na Islandiji, ali recimo ribiške vasi na Aljaski, kjer sem najel skromno kočo.
Denali, Aljaska
Izbrati hotel, lodge, t.j. prestiž, ali skromnost kot, šotor, hostel, majhno sobo ali kočo. Zame velja, da povsem odvisno od destinacije in samega načina potovanja. Tudi tu sem malo ven iz popotniške klasike, saj potujem za svoje veselje kot poslovno. V grobo rečeno, jaz potujem na tri načine. Prvi je, ko me povabijo na kakšno fotokonferenco ali, ko me agencija pokliče za fotografiranje na destinaciji.
Raddisson Blue, letališče Oslo, predsedniška suita.
Drugi, ko grem na pot sam in destinacijo predvsem raziskujem. Tretji pa, ko peljem skupino. Vsak izmed teh treh načinov potovanja je lahko drugačen in zanimiv iz več pogledov. Obenem prenočuješ v različnih nastanitvah. V afriškem lodgu na safariju kjer je noč lahko hitro 500$, v poceni sobi za 10$, ali nekje za cesto, kjer plačaš le, če ti je s hlač padel kakšen cent.
Otok Masirah, Oman. Prenočišče na plaži. V Omanu je dovoljeno divje kampiranje.
Vsak popotnik ima svoj stil potovanja, katerega si izbere po lastnem okusu in željah. Začetki so lahko drugačni kot kasnejši izbrani način potovanja. Oziroma z leti tudi sam popotnik spreminja svoje želje in navade. Marsikdo začenja z agencijo, drugi s kolegi ali gre sam. Spozna prednosti in slabosti teh načinov potovanja, izbere si načine prevoza ter primerna prenočišča. Na koncu vidi, do kje gre finančno kot, kje je njegova cona udobja. Ta se lahko sčasoma spreminja. Poznamo zapise prvih potovanj danes legend popotništva kot Šeruga, Križnar, Klemenčič, Födransperg in drugi. Vlak, kolo, motor, peš, nobenega razkošja in s komaj kaj $ v žepu in so šli v dežele poznane samo iz knjig in zemljevida.
Danes je potovati na katerikoli način krepko bolj enostavno. Še preden je želja kam bi šli, smo že lahko vse pregledali in spoznali preko interneta. Od same poti, kje so prenočišča, način premikanja po deželi, lokacije v slikah, kaj pričakovati, kakšna je hrana...
Obenem imamo solidne prihodke, da ni treba več prositi za sponzorska sredstva po podjetjih, napisati članek za domači časopis ali popotniško knjigo in prodati predavanja. Če gledamo iz smeri kako je bilo in kako potovati v neznano, so bili pred 40 leti pravi časi. Lahko bi rekli, popotniška romantika in dejansko potovanje in spoznavanje povsem neznanega. Danes je popotništvo povsem druga, bolj enostavna zgodba, a še vedno popotništvo. Dobili smo možnost več potovati, več videti in se bolj približati svojim željam ter coni nam želenega udobja.
Kandy, Šrilanka, hotel Helga's Folly (članek)
Agencijska ponudba potovanj nudi organiziranost, vodenje, spanje v hotelih in urejeno prehrano. Marsikdo brez tega ne more in si kakovost ponudbe izbere svojemu žepu in potrebam primerno. Večkrat potuješ, spoznaš še kakšen drug način potovanja in vidiš, da bi zmogel potovati tudi sam ali v manjši skupini. Še lažje je, če nekdo že pozna pot. S tem prihranimo kar nekaj denarja in časa za videti in spoznati najlepše.
Otok Terceira, Azorski otoki
In smo pri prenočiščih. Izbrati luksuz ali skromno streho nad glavo. Meni osebno sta poznani obe možnosti. Luksuz predvsem iz poslovnih potovanj. Ostalo, od solidnega hotela do šotora, pa iz samostojnih potovanj ali ob vodenju skupine. So lokacije kjer so hoteli zmernih cen in kampirati niti ne smeš, ali zaradi vremenskih pogojev niti ni možno. Oziroma marsikje imamo možnost, da izberemo urejen kamp ali celo spimo na divje.
Vsak pa si sam zase ali po svoje izbere, kaj mu odgovarja.
V družbi milijon *
Spitzkoppe, Namibija
Čeprav sem po svetu najmanj potoval z nahrbtnikom in šotorom, imam ravno z njima največ izkušenj. Obenem še trda ležišča, neprijetni kraji, čudna prehrana, da o pešačenju in prevozih ne govorim. Več kot 10 let sem se v rezervni sestavi in kasneje kot pripadnik specialne brigade Moris podil po hostah v temi, dežju ali snegu, ležal na mokrih tleh, po kleteh in hodnikih, da vem kaj pomeni tako na divje preživljati dni. Še sedaj mi to ni težko. Vendar se z leti sprašuješ zakaj, če mi tega ravno treba ni. Na način potovanja z nahrbtnikom sem se odločil le za Filipine. S šotorom in spalno vrečo pa v Namibijo, Oman, Dubaj, Kenijo, Botswano... Pač, treba je tako in gre. Mala malica za nekoga, ki je kar nekaj vojaka v njemu!
Vem pa nekaj. Le tak način potovanja ti prinese spanje pod milijon *, mir in tišino sredi puščave in možnost ustaviti se in prenočiti kjerkoli.
Ponudba minimalnih *
Mislim, da si večina popotnikov želi zgolj čisto sobo. Brez odvečnega razkošja, še kopalnica je lahko skupna. Tudi sam izberem za potovanje s skupino v skandinavske dežele hostel. Imajo povsem solidne dvoposteljne sobe, prednost pa predvsem v tem, da si lahko sami kuhamo. Če ješ v restavracijah, lahko zapraviš za hrano toliko, kot te stane potovanje po Skandinaviji samo. Če grem sam na potovanja v drage dežele, recimo na Aljasko, so dobrodošle kakšne koče, ali zgolj čiste sobe v cenejših prenočiščih.
Ponudba od **** do *****
Bristol hotel, Bergen, Norveška
Preko udeležb na konferencah sem spoznal tudi najboljše postelje in postrežbo. Hotel Ritz v Londonu, Old Course hotel v St. Andrews na Škotskem v meki golfa, Grand Hyatt v Tokio, Shangri-La in Jumeirah v Dubaju... Saj ne rečem, paše. Vendar nisem ustvarjen za to vrsto »glasbe«! Po pravici povedano se ne znajdem in še klasična obleka zna biti obvezen kos garderobe. Moti me, da imam enega ali dva za sabo, ki te »pedenata«, svetujeta za jed in pijačo. Ti gledajo pod prste za vsako nepravilno prijeto vilico ali prazen kozarec. Ti nosijo prtljago ali, da te z dvigalom peljejo v sobo, ker se res ne spodobi, da bi sam pritiskal gumbe, luči ali odpiral vrata, odstiral zavese, si natočil pijačo. Lepo je, da sem spoznal tudi visoki nivo in, da vsaj malo vem kako to gre. Zdaj vsaj vem kaj nudijo in za koga je to najbrž odlična destinacija. Vendar, raje imam bolj po domače. Priznam, ne znam in to ni moja cona udobja! Tudi priučiti se tega ne da. Ali s tem zrasteš ali pa si vedno nerodnež v tem "drugem" svetu.
Si pa v nekaterih destinacijah zase, kot za skupino raje izberem malo boljši in dražji hotel od osnovnih. Včasih potrebuješ boljšo lokacijo, malo večjo sobo, nekaj več osnovne ponudbe v bližini hotela, itd., ali pa si za dva tri dni zaželiš samo malo več udobja.
Agencijske ponudbe za 99 ali 9999€
Lodge za lovce, Aljaska
Poizkusil sem tudi kar nekaj agencijskih potovanj. Ni slabo, vse je organizirano in vidi se veliko, predvsem zgodovinskih, arhitekturnih in kulturnih znamenitosti. Spoznal sem, da mnogim tak organiziran potep še kako odgovarja. Žal sam s fotokamero v roki skupaj z njimi nimam kaj početi. Kar zanima mene, večine teh popotnikov ne. Kar njih, pa sam v tistem kratkem času in gužvi nimam kaj posneti. Oziroma njim se mudi iz lokacije na lokacijo. Jaz pa rabim čas!
Zato kar sam organiziram potovanja s poudarkom na fotografijo. FotoPOTEPi jih imenujem. V bistvu klasično potovanje, kjer si vzamemo nekaj več časa za fotografsko zanimive lokacije in da smo na njih ob svetlobno pravem času. To pa prinese s seboj tudi različne možnosti glede izbire nastanitev. Pri fotolokaciji si nekje lahko samo tako, da spiš v šotoru, pri drugih moraš mogoče izbrati dražjo sobo.
Moje osebno mnenje o *
Vsak ima svoj izbrani način potovanja in prav je tako. Večkrat slišim, kako je edino eden (njegov), način potovanja tisti pravi. Kot sem opisal, sem sam preizkusil več različnih načinov. Zato pravim, »tisti način potovanja je pravi, ki odgovarja točno vam in vam potovanje samo da tisto, kar od njega želite«. In šele, ko v praksi spoznaš več možnih načinov potovanja, lahko oceniš kaj tebi osebno najbolj odgovarja in zakaj je lahko tudi drugačen način komu zadovoljiv.
Jaz imam nek svoj okus in, če je le mogoče se ga držim. Meni je v večini primerov na potovanju na prvem mestu fotografija. Mnogi na fotografijo razen s telefonom za spomin niti pomislijo ne. Tudi lokacije izbiram v tej domeni. Lahko se zgodi, da sem v boljšem hotelu ali lodgu, nekaj dni v hotelu kjer gledaš na ceno ali celo v šotoru. Deset dni fotografiram potem pa, če je čas dopušča še par dni uživam na plažah ali drugih lokacijah za sprostitev. Toda to so moje prioritete, želje in možnosti.
Za vse nas pa je bistveno, da potujemo, spoznavamo novo nam želeno in uživamo. Kako, kam, za koliko časa in denarja, v kakšnih prenočiščih smo na potovanju je drugotnega pomena. Vsekakor je to stvar vsakega popotnika posebej.
