Oman si iz popotniškme smeri zasluži čisto desetico. Bolj je šlo moje raziskovalno potovanje po Omanu k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu. V Oman sem do zdaj popeljal že šest skupin na FotoPOTEP. In nikakor ni želja odditi spet nazaj kaj manjša od prvega obiska.
Odlična možnost, da prideš v Oman je let iz Ljubljane. Letalska družba Turkish Airlaines leti preko Istanbula v Muškat, glavno mesto Omana. Možen je tudi let v Dubaj iz enega bližnjih letališč, kjer si lahko izposodite avto ali greste z avtobusnim prevozom v Muškat. Vstopna viza za Oman je potrebna in stane 20 Rialov (cca. 45€). Če domačega denarja še nimate, lahko plačate z evri, vendar zaokroženo na 50 evrov. Vizo je najbolje urediti preko spleta (Oman e-viza). Pravijo, da se lahko pogoji za pridobitev vize čez noč spremenijo. Obstajajo tudi druge strani, ki vam na lažji način z manj podatki uredijo vizo, vendar je skoraj 2X dražja. Na letališču se najprej opravi vstopne formalnosti. Kot omenjeno, naredite e-vizo, ker se lahko zgodi, da vas niti ne pustijo na avion na prvem letališču. Še vedno se lahko vizo naredi na letališču v Omanu, a se ne zanašajte na to. Po formalnostih, prtljaga. Obvezno je potrebno, da pogledate, če vaš kovček/nahrbtnik ni odložen že kje na tleh s tekočega traka. Sledi carina, kontrola. Vendar samo skenirajo prtljago in gre hitro. Brez težav lahko s seboj prineste alkohol (1L), ali ga kupite takoj v prvih trgovinah pri prtljagi na letališču. Denar lahko dvignete na bankomatu, ali ga menjate pri izhodu letališča. Boljši tečaj je na bankomatu. Za ogled zanimivosti Omana, brez avta ne bo šlo, saj je država velika, na srečo pa so glavne znamenitosti sorazmerno skupaj. Rent-a-car podjetja so prav tako pri izhodu v letališki stavbi. Avto sem imel že rezerviran od doma. Namesto Toyota RAW 4 sem dobil nekaj večjega Mitsubishi Outlander. Ista liga, pomembno mi je bilo samo to, da ima 4X4. Za naslednje FotoPOTEPe sem izbral Nissan Pathfinder, dobil sem Mitsubishi Pajero.
Denar
Denarna enora je Rial. 1 Rial je 1000 baizasov (približno 2.4€). Cene v Omanu so zapisane na nam nepoznan način. Recimo 3.885, kot je na zgornjem računu. Kar pomeni, 3 riale in 885 baizasov. Zanimiv je tudi bankovec za 1/2 riala. Kovanci manjših enot kot 100 baizasov obstajajo, a jih boste le redko kje dobili. Za nekaj 10 baizasov bodo ceno kar zaokrožili. Na zadnjem delu bankovca so tudi naše številke glede vrednosti. Bankomati so v vsakem kraju, marsikje tudi na bencinski črpalki. V večjih trgovinah boste brez težav plačevali s kartico. Račune vam bodo dali v veleblagovnicah, boljših restavracijah, hotelih. Drugje vam bodo samo napisal listek na roke.
Internet
Če želite biti povezani vedite, da je v sveh hotelih brezplačen Wi-Fi. Če želite več, lahko že na letališču ob izhodu vzamete njihovo kartico. Vse vam bodo uredili fantje na pultu. Za 10rialov boste imeli več kot dovolj GB za 10 dni in več.
Avtomobili - najem
Podjetij za najem je veliko. Tu so vsi glavni svetovni ponudniki, kot nekaj domačih. Bodite pozorni pri najemu predvsem na zavarovanje in možnost prevoženih kilometrov. Lahko sicer nekaj prihranite, a lahko s tem tudi izgubite. Mogoče je cena nižja, a niso dodana vsa zavarovanje. Ali pa je cena mamljiva in vam v pogodbi piše, da lahko dnevno prevozite samo 200km, več se dodatno zaračuna po kilometru. Na tem mestu so pomembne vaše izkušnje, kam in kje se vozite in želje z najemi avtov. Sam sem avto rezerviral preko spleta in ga prevzel na letališču. Tu vam dajo parking kartico, da se lahko odpeljete in pripeljete nazaj. Če potujete ob vzhodni in južni obali, ter pod gorami v okolici mesta Nizwa, bivate po hotelih ali spite ob cesti, zadostuje najem navadnega avta (cca. 20-30€/dan), saj so povsod lepe asfaltirane ceste. Če boste šli malo iz glavne poti, na prelaze, v puščavo, ali če boste kampirali in bi radi bili stran od ceste, je vsaj 4X4 SUV priporočljiv (cca. 50-70€/dan). Dobro je imeti tudi reduktor, pa čeprav v SUV avtu elektronsko različico. V veliko pomoč bo pri strmih spustih, na mehkem pesku in v sipinah. Ob najemu obvezno zahtevajte papir, da ima avto urejeno zavarovanje.
Tisti, ki želite od brezpotja največ in imate več prtljage, potem brez Mitsubishi Pajero ali podobnega ne bo šlo (cca. 100€/dan). Kdor bi pa poleg odličnega 4X4 pogona rad še udobje pa Toyota LandCruiser, Nissan Patrol... (cca. 120€/dan). Še to. Mednarodno vozniško imejte vedno s seboj. Ob najemu avta želijo kreditno kartico. Na njej imejte vsaj 800€ limita, oziroma že doma se pozanimajte koliko le tega želijo. Če želite ročno prestavljanje ob najemu preko interneta to izrecno zahtevajte, saj imajo tu po večini avtomatske menjalnike. Preden se odpeljete iz parkirišča, poslikajte avto ali greste okoli njega in posnamete video. Tako imate posnete vse glavne udarnine in praske na zunanjem delu avta.
Vožnja
Bencin je za naše razmere smešno poceni. Okoli 40 - 45 naših centov boste odšteli za liter. Bencinskih postaj je veliko, res veliko, tako se ni potrebno bati, da boste kljub požrešnim terencem ostali kje brez bencina. Večinoma vozijo SUV in velike japonske terence. Evropskega avta izven mesta Muškat skoraj ni videti. V 14 dneh sem videl dva Peugeota in enega Wolksvagna. V Muškatu jih je za odtenek več. V bistvu pa sami japonski, korejski in vmes še kakšen večji ameriški avto. Vozi se po desni.
Omejitve hitrosti so med 80 in 120km/h. Večinoma vozijo vsaj 10km/h hitreje. Če vozite tako kot pri nas, da pri omejitvi 120 vozite 100 ali celo manj, boste tu moteči in se boste morali umikat na stran, tako da vožnja po Omanu ni za nedeljske voznike. Predvsem v mestih Muškat, Nizwa, Sur ter njihovih vpadnicah so radarji. Tudi kje drugje izven znajo biti, a so povsod opozorilne table.
Ogromno je krožišč. Pred križišči in stranskimi cestami so vedno ležeči policaji. Ti so namesto semaforjev, saj te upočasnijo in se drugi lahko vključijo v promet. Se je pa tečno premikati med njimi, predvsem pa morate biti pozorni, da preko katerega neoznačenega ne preletite zaradi prevelike hitrosti.
Policijske kontrole so predvsem na vpadnicah mest in večjih krajev. Pokazati je potrebno vozniško dovoljenje in POZOR, ob najemu obvezno preverite ali imate tudi list s podatki o zavarovanju vozila z veljavnimi datumi. Zadostuje kopija. Na vse to so me opozorili na kontroli za vzpon na Jebel Akhdar, saj me v 14 dnevih ni ustavila nobena policijska kontrola, čeprav sem jih veliko videl ob cesti. Sem pa že slišal, da niso mogli nadaljevati vožnje, ker niso imeli papirjev. Vozniki so zelo uvidevni in ne komplicirajo, če ste bolj počasni ali, če se lovite. Če iščete lokacijo, se le umaknite, ali nakažite s smerniki, da lahko gredo naprej. Je pa dobro vedeti, da se v krožišču držijo pravila, da gre zunanji pri prvem izvozu ven. Kajti, če bi radi šli še en izhod naprej, notranji voznik pa želi ven, bodo težave. Večinoma so izvozi iz krožišč dvopasovni, torej ne zaprite izvoza, kot se grdo vozi doma, t.j. cel krog po zunanjem pasu krožišča. V Muškatu zna biti ob konicah gneča, predvsem ob 9h dopoldan in 17h popoldan. V gneči je potrebno v krožišča voziti po njihovo. Torej počasi izsiliti, da vam nekdo ustavi in greste lahko naprej. Bistveno je, da se spremlja in hitro nauči njihov način vožnje. Kot že omenjeno, za naše razmere so strpni vozniki, ne sekirajo se, če niste nekaj naredil po pravilih in le redko kdo trobi. Še to zaradi opozorila, ne zaradi jeze. Ceste so po večini nove, osvetljene tudi izven mest, vse je prepleteno levo-desno, gor-dol, tabel z oznakami krajev pa res malo. Oznake so tudi v angleščini, vendar table kažejo samo bližnje kraje. Recimo, kot da bi si pri nas želeli iz Ljubljane v Maribor, pa vam bi znaki kazali samo smer v Domžale. In to glede slabih oznak kam, velja za celotno državo Oman. Dobro je imeti za orientacijo poleg navigacije še natisnjene poti iz Googla, ali pa večjo avto karto. V pomoč bo tudi posodobljena navigacija, ker po celi državi gradijo veliko novih cest ali posodabljajo stare odseke. Navigacija zna kazati, da se vozite po brezpotju, vi pa ste na novi večpasovnici. Ta pa ima vstop na drugo tebi želeno cesto povsem nekje drugje. Navigacijo lahko najamete, ali pa uporabite svoj Garmin, oziroma na pametnem telefonu izkoristite Google Maps ali Here. Slednji deluje tudi brez porabe podatkov. Skratka, brez skrbi. Najemite avto po svojih željah in gas. Če izpustite kakšen izvoz, boste čez nekaj kilometrov že zopet na pravi cesti. Če se popolnoma izgubite pa velja, da ni greh vprašati, saj vam bodo domačini z veseljem pomagali.
Prenočišča
V Omanu imate na razpolago tri možnosti. Grand hotele, hotele in nebo nad glavo. Hotele lahko rezervirate preko spleta v naprej, recimo jaz sem jih kar preko Bookinga, ali pa jih iščete ob prihodu. Ob rezervaciji ali na recepciji sami, se pozanimajte glede plačila. Nekje želijo plačilo z denarjem in ne s kartico. Predvsem za Muškat velja, da ni za tiste, ki neradi zapravite veliko za prenočišče. Oman ima le dober standard, vse se odvija v Muškatu in temu primerne so tudi cene. Na voljo je več Grand hotelov s ponudbo za najbolj izbirčne in cene gredo od minimalno 100€ naprej. Klasični 4* hotel vas bo stal od 50€ naprej. Manj zvezdic in denarja pa so v Muškatu že slabše sobe ali lokacija za obisk glavnih znamenitosti. V večini hotelov imajo brezplačni Wi-Fi.
Izven Muškata se cena prenočišč v hotelčkih prepolovi. Cene se začno pri 20€ in naprej. V večini hotelov nudijo tudi zajtrk (preverite ali ni za doplačilo). V Muškatu boste za to ponudbo dodali okoli 10€, kar ni malo. Izven pa okoli 5€. Vendar dobro razmislite ali bi si vzeli zajtrk. Kajti so dnevi, ko je pred vami dolga pot in predvsem lepa svetloba ob sončnem vzhodu. Sam sem se za kavo in nekaj za pod zob raje ustavil na bencinski črpalki. Seveda pa obstajajo tudi izven Muškata ponudbe za bolj zahtevne in tiste, ki bi radi bili na točno določenih lokacijah. Recimo hotel pri plaži z želvami vas kaj hitro stane 200€ na noč. V puščavi Wahibi vam med peščinami nudijo urejene kampe z mini bazenom, vendar so cene od 100€ na noč, zasledil pa sem tudi kamp za 400€ na noč.
Tretja opcija je lastni šotor (kupite ga lahko tudi v Muškatu) in spanje pod zvezdami. Kampira se lahko brezplačno povsod. Pred mestom ali po njem poiščete mirno lokacijo in postavite šotor. Lahko pa postavite šotor v Wadiju, puščavi Wahibi, ob obali ali na prelazih kot Jebel Shams na 3000m nadmorske višine. Skratka. Razen Muškata, boste na tak ali drugačen način lahko prišli tudi dokaj poceni skozi glede prenočišč.
Hrana
Ena izmed bolj problematičnih plati Omana zna biti hrana. Lokalne hrane skoraj da ni. V Omanu se prav trudijo, da bi obudili lokalno, bolj arabsko ponudbo hrane, vendar prevladujejo pakistanske in indijske restavracije.
Vsi vajeni klasične popotniške prehrane, boste zadovoljni le v Muškatu. Na voljo imate restavracije v boljših hotelih in franšizne lokale. Pa tudi v hotelih, kjer nudijo kuhinjo, prevladuje arabska, pakistanska in indijska hrana. Brez težav dobite tudi pri nas že znano, riž, falafel, humus... V ponudbi so še špageti na dva, tri načine, grill in ribe.
Od franšiznih restavracij so na voljo KFC, McDonalds, Pizza Hut... Hitra prehrana je na voljo tudi v velikih trgovskih centrih. Neverjetno, a kot že zapisano, da tradicionalne prehrane ni, se lokalno prebivalstvo največ poslužuje prav hitre prehrane. Je pa vsa ta ponudba zasoljenih cen. Lahko ocenim, da so le te višje kot pri nas. Majhna pica v Pizza Hut kjerkoli po deželi, vas bo stala vsaj 8€. Zelo priljubljen je tudi čips. Dobite ga v ogromni embalaži, ponudba je zelo raznolika in samo čips zasede eno dolgo polico.
V mestih kot Muškat, Sur in Nizwa je veliko restavracij z razširjeno ponudbo arabske, pakistanske, indijske in nekaj malega nam bolj znane hrane, ki pa je zmerne cene. Cena je odvisna od lokacije. Bolj kot ste v turističnem delu mesta, višja je cena. Vendar za osnoven obrok s pijačo tudi v srcu Muškata ne boste odšteli več kot 6€.
Alkohola razen v boljših hotelih ni. Je drag, pivo vas bo stalo vsaj 6€. Nudijo predvsem naravne sokove, ki so odlični in raznovrstni.
Tisti, ki niste izbirčni in bi radi zapravili malo, si lahko privoščite ponudbo Coffee shopov, majhnih lokalčkov, kjer nudijo hrano, pijačo in sladkarije. Lahko si privoščite jajca, omlete, chapati kruh, jedi iz riža, razne ocvrte zelenjavne in mesne prigrizke. Turist bo šel enostavno mimo teh lokalov, popotnik pa naj gre le poizkusit. Res, da to niso urejeni lokali po naše. So pa še vedno dovolj čisti, s hitro postrežbo in poceni. Od pijač nudijo kavo, čaj, gazirane pijače in vodo. Cene so nizke in zajtrk s čajem ali kavo dobite že za 2€.
Posebnost so bencinske črpalke. So podobno založene kot pri nas in prav tako imajo avtomate za kavo. Kaj je lahko lepšega, ko se zjutraj ustavite na prvi črpalki, natočite poceni gorivo, ter si izberete kavo, roglič ali piškot. Zanimivo, prav na njih sem pil kavo najbolj primerljivo z našo ponudbo. Na črpalkah so tudi za ostalo ponudbo cene zmerne in ne tako visoke kot pri nas. Enako kot v trgovini boste za 1.5l vode dali med 20 in 40centov, kava je pod evro. Dobite tudi sladoled.
Trgovine
Manjše trgovine imajo dovolj široko ponudbo vsega, da lahko tudi popotnik z avtom in šotorom nakupi najbolj nujno. Torej za vodo, kruh, prigrizke, špagete, riž, sadje, ni treba skrbeti, da ne bi dobili dobesedno kjerkoli in to velja za celotni Oman. Hipermarketi kot domači Lulu in francoski Carffure, so samo v večjih mestih in imajo podobno ponudbo kot jo poznamo doma. Cene hrane in pijače so nižje kot pri nas. Dražje so le stvari iz Evrope. Recimo Nutella in Barilla. V teh centrih se povsod lahko kupuje s kreditno kartico. Kampiranje čez vikend je na arabskem polotoku nacionalni šport. Zato v hipermarketih dobite vso ponudbo za kampiranje od šotorov, spalnih vreč, zložljivih stolov, plinskih bombic in nastavkov. Brez težav boste dobili krompir, celo koruzo.
Za vse drugo, kot vodo in hrano imate na voljo vsega dovolj v vsakem kraju. Bolj greste na zahod države, manj bogata je ponudba. Seveda razen okrog mesta Salalah, ki je povsem na jugu, na meji z Jemnom. Zato se s sebi najbolj nujnimi bolj tehničnimi stvarmi obvezno založite že v Muškatu. Če taborite je dobro vedeti, da se da kupiti drva v manjših domačih trgovinah. Sam sem drva nabiral kar ob poti, ko sem se ustavljal za foto trenutke. Čez dan si lahko kjerkoli skuhate kosilo.
Vse kar se tiče spominkov in drugih nakupov lahko opravite v sukih, t.j. njihovih tržnicah. Ponudba je raznolika, za ceno je velikokrat potrebno barantati. Trgovci niso vsiljivi, vendar, če nekaj želite potem si boljšo ceno le izborite.
Prevozi
V mestih so na voljo avtobusi in taksiji. Obstajajo še prevozi s kombiji med kraji, a tega prevoza nisem poizkusil. Glede prevoza se vse dogaja okoli postaj avtobusa, zato ni težko dobiti želeno. Avtobusi za krajše razdalje do 10km stanejo 200 baizas, kar je naših 45 centov. Avtobusne postaje so označene s tablami. Potrebno je pomahati, da šofer ustavi, drugače pelje mimo vas in avtobusne postaje. V avtobusih ni stojišč, zato vas ne bo spustil na njega, če so vsi sedeži zasedeni. Ko izstopate, je treba pritisniti tipko stop.
Taksisti so neverjetni. Samo, da te vidi pešačiti, že trobi, če potrebujete prevoz. Ogromno jih je, zato ga je enostavno dobiti. Zanimivo pa je glede cen. Če se vam prvi dan 10 rialov (22 evrov) ne zdi veliko za 30km letališče/hotel, po nekaj dneh izkušenj spoznate, da se da zmeniti za 5 rialov (11 evrov). Več uporabljate prevoze, hitreje pridobivate izkušnje. Od hotela do centra sem šel vedno z avtobusom. Kar me je stalo naših 45 centov. Za nazaj je bil avtobus večkrat poln. Ko gre avtobus mimo, takoj pride kakšen taksist, ponudi prevoz in seveda super ceno. Če je sprva želel 4 riale in znižal na tri, kar sem še vedno odklonil, sem tretji dan za enako vožnjo plačal samo še en rial. Na voljo je tudi več avtobusnih prevozov med mesti v Omanu in širšem območju zaliva. Vožnja Muškat – Dubai, stane okoli 20 evrov.
Ljudje
Ko sem prebiral članke na internetu je povsod pisalo, da so domačini prijazni. In res je tako. Vendar, ko sem to prijaznost doživel sam, sem se zavedal da si tega doma nisem povsem točno tako predstavljal. Pristop, pogovor, pomoč na vsakem koraku. Nisem srečal osebe, ki bi vstala na "levo nogo". Mirno na cesti, ustrežljivo v trgovini, prijazno v hotelu, kjerkoli sem se ustavil sem bil zanimiv in so bili nevsiljivo pripravljeni na pogovor.
Če potrebujete nasvet za nakup ali pravo smer vožnje, mogoče celo pomoč pri avtu, ko vam ostane v pesku, so takoj pripravljeni ponuditi pomoč in olajšati težavo. Iskal sem primerno mesto za kampiranje in vodo. Ko sem vprašal ali je v petek (njihova nedelja) kje kakšna trgovina v bližini odprta, sem dobil nasvet glede dobrega mesta za kampiranje in vodo iz njihove zaloge. Ne samo steklenico, ampak v avto mi je odnesel kar cel karton. Za plačilo niti slišati ni hotel.
Iz dneva v dan sem spoznaval, da so vsi željni komunikacije. Vsak vpraša iz kje si, kako si, kako si izvedel za Oman, ti je všeč, boš še prišel. Obenem sem spraševal tudi sam in odpiral se mi je nov svet, nova spoznavanja, več informacij o lokacijah, sami poti, nasveti so kar deževali. Res, ljudje so me izredno pozitivno presenetili in kjerkoli sem bil, sem se počutil zelo sproščeno še sam. Kar vidi se, da je turizma še malo, da se zavedajo, da je turizem pomemben in predvsem, turisti jim še niso zlezli čez glavo. Zaenkrat množičnega turizma z avtobusi niti še ni.
Kdaj v Oman
Vedeti je treba, da so na arabskem polotoku, doma visoke temperature. Potovanje ne more biti vseskozi pod klimo hotela, avtobusa ali avta. Priporočljivo je Oman obiskati od novembra do marca. V tem času so temperature podnevi okoli 25 do 30 stopinj, ponoči okoli 20. Pripravljeni morate biti na kratke rokave, oziroma, ko zvečer malo zahladi ob vetru, da imate s seboj tudi dolgi rokav. Sicer pa z vetrovko in kakšno jopico že tako ali tako gremo od doma. Če boste kampirali, zna biti naša poletna tanka spalka premalo. Toplo smučarsko perilo, trenirka, celo kapa zna priti prav v bolj mrzlih nočeh. Od začetka marca, pa do konca oktobra lahko pričakujete temperature od 40 pa tudi do 50 stopinj in verjemite, ni v takih razmerah primerno potovati. Najvišja nočna temperatura je bila izmerjena prav v Omanu. In to celih 50 stopinj.
Kultura
Klub temu, da je Oman muslimanska država in tudi v gospodarski povezavi s še zelo radilkalnimi deželami kot Savdska Arabija, UAE, Katar, Bahrain, tudi za turistke ne veljajo večje omejitve. Samo v eni vasi Al Misfah blizu Nizwe, ki je pomembna iz zgodovinskega pogleda, je bila tabla, naj se nosijo dolge hlače in pokrita ramena. Seveda, velja za oba spola.
V glavnem mestu Muškatu se turistke sprehajajo v kratkih hlačah ali krilih. Pa vseeno. Ko se pogovarjaš z domačini, ne da jim je moteče, vendar raje vidijo, da imajo tako ženske kot moški dolge hlače in majice s kratkimi rokavi. Las si turistkam ni treba zakrivati. Zakaj pišem turistkam, ker so domače ženske vse v črnih burkah in zastrtimi lasmi, nekatere celo z zakritim obrazom. Domačini so v tiščnih, belih dishdash oblačilih. Naj omenim, da ne vidiš nobenega, ki bi imel oblačilo umazano in ne zlikano.
Ženske si morajo pokriti lase in telo vse do gležnjev samo ob ogledu sultanove mošeje v Muškatu. To je tudi edina mošeja v državi, kamor lahko vstopijo nemuslimani. Še to, za vstop v mošejo za oba spola velja dolge hlače/krila in priporočljivi so dolgi rokavi. Če spodobnih oblačil nimate, vam bodo na vstopu posodili burko ali dishdash. Torej na splošno, v Omanu razen redkih izjem ni omejitev glede oblačil. Bolj velja tisto, spodobi se. Kopanje v Wadijih ali morju je možno v kopalkah. Priporočajo pa, da greste v vodo z majico, če je okoli vas več domačinov.
Nekaj posebnosti
Iz dneva v dan sem spoznaval kako varna in poštena dežela je Oman. Tudi, če na avtobusu date iz nevednosti preveč, vam bodo tisto preveč vrnili. Na črpalkah, v trgovinah in drugje, ti vrnjenega denarja sploh niti potrebno prešteti. Ko boste kampirali boste spoznali, da se v vas ne bo nihče vtikal, niti hodil okoli vašega prostora. Razen kakšne radožive kamele. Če že pride kdo mimo pozdravi in kvečjemu boste sami povprašali za kak nasvet. Vsepovsod so mi bili domačini v pomoč in kmalu sem spoznal, da je vsaka bojazen odveč.
Na bencinskih črpalkah in manjših trgovinah domačini ne hodijo iz avtov. To delamo samo turisti. K njim pridejo po naročilo in vse prinesejo k avto. Glede fotografiranja so občutljivi samo na policijske in vojaške komplekse. Če želite fotografirati ljudi, je dobro najprej vzpostaviti kontakt s kakšnim vprašanjem ali vsaj z nasmehom in ne kar skočiti s fotokamero v njih. Tudi na tržnicah boste po nekaj besedah brez težav dvignili fotokamero.
Večino stvari lahko kupite s kreditno kartico. Dobro pa se je pozanimati ali vaš hotel sprejema kartice. Če ne, je že kje v bližini bankomat. Na čisto vseh črpalkah ne morete plačevati s kartico, prav tako v kakšnih manjših trgovinah. Zato je 10 rialov vedno dobro imeti v žepu. GSM signal je dobro pokrit. Če želite, si lahko že na letališču (takoj ob izhodu) vzamete njihovo kartico za telefonske klice in mobilne podatke. Sam sem kupil kartico za 10 rialov (4GB prenosa in niti ne vem koliko minut telefonskih klicev) in mi je po 14 dnevih ostala še polovica. Tudi, če ste v hotelih, je dobro imeti pri sebi nekaj vode in svetilko. Pride lahko do izpada elektrike, še hitreje do tega da zmanjka vode. V hotelih sem vedno dobil pol litersko steklenico zastonj. Voda iz pipe je pitna, povsod po mestih so javne pipe z vodo. Lahko pa, da ima ta voda blag okus. Vseeno pa turist bolj zaupa vodi iz plastenke. Napitnine niso v navadi. Se pa lahko doda v restavraciji ali taksistu 100 ali 200 baizas. Če boste kampirali vedite, da je ob puščavskih cestah več urejenih krajših izvozov prav v ta namen. Na koncu je malo umaknjeno iz ceste urejen prostor za postavitev šotora. Če imate 4x4 vozilo, lahko iz ceste zavijete kjerkoli in šotor postavite na vam primernem mestu. Bodite pozorni, da ne greste predaleč od ceste, saj se lahko teren zmehča ali postane sipina premehka in hitro boste imeli težavo. Tudi v tem primeru velja, da domačini radi pomagajo. Če greste v pesek puščave Wahibi, vedite, da so na začetku celo urejene ceste. Bolj greste v notranjost hitreje boste v mehki sipini. Pametno je imeti še kakšen avto v spremstvu. Če greste sami, je poštena zaloga vode nuja. In seveda, gume na črpalki blizu vstopa v puščavo spustite na 1 bar. V Omanu je petek tako kot pri nas nedelja. Zato je večina znamenitosti lahko zaprta, ali so drugačni vozni redi avtobusov, trajektov. Oziroma, na najbolj zanimivih točkah blizu mest ali v mestih samih je lahko večja gužva. Večino informacij glede odprtja turističnih znamenitosti in voznih redov dobite na spletu.
Za konec osnovnih popotniških nasvetov o Omanu
O poti kam sem vse šel in kje sem se ustavljal, ter kako potoval, bom zapisal še članek, oziroma imam večkrat predavanja in predstavitve FotoPOTEPov po Omanu. Moram reči, da me je Oman izredno presenetil in mi dal novo popotniško izkušnjo. Veliko so doprinesli domačini in njihov pristop do mene kot turista. Vsekakor pa ima Oman tudi veliko za pokazati in dati popotniku širša obzorja. Wadiji so neverjeten kontrast povsem kamnitih gora in zelenih predelov z vodo. Visoke gore in strmi prelazi kažejo s svojimi kanjoni in starimi zaselki občutek, da ste zašli v neko drugo časovno obdobje. Plaže in toplo morje spočijejo oko on telo ob napornem potovanju. Kampiranje pa daje občutek svobode, enkraten pogled na sončni vzhod ali zahod, ter nočni pogled na zvezdnato nebo. Kadarkoli želite, se lahko umaknete v divjino med pesek in redka drevesa, si pripravite šotor, ogenj, večerjo in uživate v tišini.
Če pogledam iz popotniške smeri si zasluži Oman čisto desetico. Kakšno oceno manj iz pogleda fotografske destinacije, če si si recimo gore, sipine, morje, ljudi, v bolj polni meri že na drugih destinacijah ogledal skozi objektiv. Vendar bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.
V nadaljevanju več o moji poti, znamenitostih in pridobljenih izkušnjah. Predvsem pa, vsako leto odpeljem v Oman dve skupini in izkušenj je vse več.
