Norveška, mesto Andenes na otoku Andoja. Odlična odskočna deska za iskanje in fotografiranje kita glavača. Mi FotoPOTEP Nordkapp-Lofoti, julij 2017.
Ko potuješ imaš možnost videti in spoznati več. S fotokamero lahko še ujameš te zanimive doživete trenutke.
Na Aljaski sem že fotografiral kite grbavce, ki so dobesedno skakali iz vode. Na Filipinih kitovce, ki veljajo za največje ribe (do 20m). Ko plavaš z njimi deluje kot, da gre avtobus mimo tebe.
Na FotoPOTEPu po severu Norveške, smo se ustavili na otoku Andoja. Mnogi ga že prištevajo k Lofotskim otokom, a je drugačen, manj gorat in bolj razvejan. Vsekakor vreden obiska komur je ljuba narava, morje, ptice in druge morske živali.
Andenes - otok Andoja
Andenes je malo mestece na severu otoka. Norveška obala nudi bogato morje. Kjer je obilo rib, so tudi lovci. Eden izmed njih in največji zobati kit, je kit glavač. Njegova velika, sodu podobna glava je popolna "sonar" naprava za lov večjih rib in lignjev, globoko v morski temi. Baje, da imajo ponudniki iskanja kitov glavačev iz Andenes kar 98% možnost videnja teh kitov. Oziroma nudijo celo 100% garancijo. Če se bi zgodilo, da kita ne vidite, vam vrnejo denar. Za turista, predvsem pa fotografa kaj lepšega kot imeti možnost ujeti mu rep ob potopu.
Na izlet se lahko prijavite že doma preko spleta, ali direktno v eni izmed agencij v Andenesu. Lahko izberete klasični izlet, oziroma v poletnem času izlet na kite ob polnočnem soncu.
Cena izleta je cca. 100€. K vsemu dodajo še obisk muzeja, razlago o kitih in na ladji nekaj tople juhe ter kavo.
Za izlet je najbolj pomembno, da se toplo oblečete. Na severu je le ob sončnih dneh temperatura za kratke majice, na ladji pa zna pihati. Ob oblačnem vremenu ali celo dežju so tople vetrovke in še kakšen anorak zelo dobrodošli.
Ladje so odprte. Plovba traja eno uro do območja kitov in še uro nazaj, okoli ure pa se porabi za iskanje in ogled kitov.
Posadka posluša zvoke, katere oddaja kit glavač, ko se potaplja tudi do 2km globoko in lovi. Ko se kit dviguje in ne oddaja zvokov ga spremljajo s sonarjem.
Ladjo ustavijo na 20-30m od kita. Če so druge vrste kitov le delček časa na površju, ko vdihnejo zrak (razen kita grbavca v času ko skoči iz vode), je glavač na površju več minut. Do uro in celo več dolg potop ga utrudi in za novega se mora nadihati. V tem času si ga lahko v miru ogledamo. V hladnih severnih morjih so samo samci. Samice in mladiči so v toplih morjih v srednjem delu Atlantika. Samci so dolgi do 18m in težki do 50ton. Njihovo telo zaradi sodu podobne glave deluje podobno plavajočemu deblu ali torpedu. Vsake toliko časa močneje iztisne zrak iz odprtine, ki je na levem delu glave in ustvari visok vodni prš.
Po nekaj minutnem mirovanju se telo le zgane in kapitan zavpije, potop. Kit potopi glavo, sredni del je še na površju in se počasi prelomi pod gladino. Na koncu se iz vode dvigne rep, ki se navpično zravna in potopi. Vse skupaj traja nekaj sekund. Toda dovolj za videti in predvsem je dovolj časa za fotografirati.
Na našem FotoPOTEPu Nordkapp - Lofoti 2017, smo imeli odličen fotoulov treh kitov. Če komu ni uspelo s kamero dobro ujeti prvega, je bilo dovolj možnosti za pregled fotografij, nove nastavitve in ponovitev.
FotoNASVET za vašo boljšo fotografijo
Dobro se pripravite na fotografiranje v teh severnih razmerah. To ni izlet z barko na našem Jadranu. Zna biti tudi julija hladno (pod 10 stopinj), vetrovno in celo dež ni nič posebnega. Valovi so lahko visoki in močno zibajo kar veliko barko. V prvem delu plutja predvsem skrbite, da vas ne ujame morska bolezen. Glejte horizont in nikakor ne fotografij na vaši kameri. Ker piha ni veliko ljudi na premcu. Vendar po kakšne pol ure plutja le pojdite na premec in si tako zagotovite mesto povsem na sprednjem delu. Tisti, ki bi kita radi samo videli, se vse do prvega sporočila posadke ne premaknjejo na premec prav zaradi hladnega vetra. Da kita vidijo vsi, ladjo pred njegovim potopom vedno poskušajo obrniti direktno s premcem k njemu, zato bo vaša že v naprej zavzeta pozicija še kako dobrodošla. Kamero si nastavite že prej. Ob nemirnem morju ne nastavite predolge goriščnice, saj se zaradi gibanja lahko zgodi, da boste izgubili želeni ozki kader. ISO naj bo višji, da boste lahko dosegali kratke čase osvetlitve (Članek / Streseni posnetek - Bodite pozorni na čas osvetlitve). Barka se lahko močno maje, tresljaji od motorja tudi vplivajo na tresenje kamere in 1/500 sekunde naj bo vaš najdaljši čas osvetlitve. Obenem se še mi borimo z ravnotežjem in včasih se je treba z eno roko držati za ograjo z drugo pa držati kamero. Ostrenje naj bo "Članek o AF - One-Shot / Single" načinu, da vam ob izgubi kita iz iskala kamera ne izostri nekje daleč na obzorju, če bi uporabili "Članek o AF - AI Servo / Countinious". Delujte na eno ostritveno točko. Če jih boste uporabljali več, lahko da kamera izbere odličen kontrast na bližnjem valu in ostrina iz repa se bo izgubila. Ko se začne dvigovati rep kipa, poizkusiti z večkratnim proženjem ujeti pravi trenutek. Ob premiku repa je zaradi njegove velikosti razmerje oddaljenosti lahko spremenjeno za meter ali dva. Zato ne delujte z zaslonko f/2.8 ali f/4. Večina danes fotografira kar s fotofonom. Tisti, ki od tehnične kakovosti želijo več, uporabijo kompaktne ali sistemske fotokamere. Na kamerah z izmenljivimi objektivi je dobro imeti goriščnice med 200 do 300mm. Daljših goriščnic se ne potrebuje, saj se ladja dovolj približa kitom. Vse spodnje fotografije sem posnel s fotokamero Nikon D7500 in objektiv Nikkor 70-300mm f/4,5-6,3 G ED VR DX (test je objavljen na e-Fotografija.si).
Tudi, če nimate fotokamere ne pozabite, da nam za zajem spominov lahko odlično služi fotofon (kot pravim pametnim telefonom iz mojega foto pogleda). Video: Anita Balas
