Članek je nastajal že konec leta 2010, zato je predstavljena starejša kamera. Vendar pomen in uporaba goriščnice je še vedno lahko povsem aktualna. (pripis avtorja)
Ko peljem skupino na bolj eksotični FotoPOTEP, si na preizkus vedno vzamem par fotokamer. Obenem še različne objektive in tudi bliskavica ter stativ, sta pomemben del dodatne opreme, ki lahko vedno pride prav. Z daljšim preizkusom v praksi kar najbolje spoznam in primerjam opremo, ter napišem preizkus.
Za četrti FotoPOTEP na Bali (nov. 2010), sem se pri izbiri opreme odločil drugače. Iz prejšnjih FotoPOTEPov na tem otoku sem vedel, da bom največ fotografiral ljudi. Kot portret, na tržnici ali ob delu. Zanimalo me je, ali imam še tisti občutek iz časov filma, ko si imel kamero in samo eden enogoriščni objektiv. Bo šlo? Zato sem se za tokratni Bali načrtno izognil zuma.
Na Baliju brez težav pristopiš k domačinu na njihovo osebno mejo, tudi do samo pol metra. Zato mi je bil izbor objektiva z goriščnico 35mm na kameri z APS-C tipalom še kako po godu. Torej bo kot zajema kot na filmu s standardnim 50mm objektivom.
Za ohišje sem izbral Nikon D7000. Vedel sem kaj lahko od kamere pričakujem in kje so omejitve. Pred pol leta sem na fotopotep v Namibijo vzel Nikon D300s. D7000 mi je bolj prijazna, seveda pa ni tako robustna. Ne znam si odgovoriti kako bi se D7000 obnesla v vedno prašni Namibiji in predvsem v puščavskem pesku, če bi jo izkoriščal na res trd način. Vendar, kdo v hobi fotografiji na tak način uporabi kamero? Pa vseeno. Nikon D7000 mi je na Baliju zalila morska voda in?
Na peščenih plažah tropskega morja vedno pride kakšen nepredvidljivo velik val. Malo nepozornosti, motiv sem spremljal preko iskala in namesto motiva vidim samo meglo, oblije me topla, slana voda vse do glave in še preden sem pogledal kamero sem že tekel do brisač, obrisal vratca za baterijo, jo potegnil ven in kamero obrnjeno navzdol (da nisem polival direktno na gumbe) polil s sladko vodo. Preizkusni Nikon D7000 še vedno deluje. Torej solidno tesni. Vendar ne preverjajte v praksi moje izkušnje, tudi sam je ne bi poizkusil še enkrat.
Na to temo priporočam v branje članek (Fotokamera v vodi - "Kaj je s fotografijami?").
Fotografije in video iz FotoPOTEP Bali november 2010, sem posnel samo z Nikon D7000. Tako sem to kamero še toliko bolje spoznal. Predvsem pa zopet bolj fotografsko deloval, saj samo 35mm objektiv omogoča le bore malo zum razmišljanja, ko stojiš na eni točki in samo obračaš goriščnice.
Povrnil sem se na moje prve fotografske dni (kar je že kar 45 let nazaj), ko smo tako ali tako uporabljali samo 50mm objektive. Saj bi še kaj drugega (seveda od enogoriščnih, zum objektivov je bilo za vzorec, rekli smo jih gumasti objektivi), a to je bilo denarja za manjše kraljestvo. Eno drugačni časi so bili, bi rekel. (Ne želite si jih nazaj!).
Mimogrede, kot zajema je na D7000 enak, kot je bil včasih s 50mm objektivom na film kameri. Tipalo v D7000 je manjše in objektiv rabi krajšo goriščnico za enak kot zajema.
Zaradi enogoriščnega objektiva sem drugače gledal motive in predvsem sem moral stopiti naprej, nazaj, da je kader v iskalu tak kot si ga želiš. Odmislil sem mnogo možnih motivov in razmišljal po staro. Tisto kar se nam z zum objektivom zdi zanimivo posneti, saj samo podaljšaš goriščnico, z mojo privzeto kombinacijo odmisliš, ne vidiš. Začneš fotografirati samo svet, ki je blizu tebe. No, vmes še kakšno krajinsko, če gre.
Večinoma sem bil na portretih. Za naš FotoPOTEP na Bali sem že zapisal, da ga zaradi izredno prijaznih, nasmejanih ljudi imenujem »fotografiram za nasmeh« (Bali - vsi članki in video). In zdaj sem bil zaradi kratke goriščnice s temi nasmehi še bolj združen. Obenem sem izkoristil še dodatno svetlobo odlične bliskavice Nikon SB-900 (test) in kombinacija se je odlično izkazala tudi v slabih svetlobnih pogojih.
Večkrat sem že zapisal, da je zum objektiv kreativna potuha. Že res, da imamo z zum objektivom lažje kader v takem izrezu kot smo si ga želeli. Le da mogoče dovolj blizu motiva nismo bili, ker smo enostavno samo podaljšali goriščnico! O tej temi pa v kakšnem drugem članku o optiki in njenih lastnostih.
Da zaključim potovanje z enogoriščnim objektivom
Doma si lahko večkrat privoščiš izlet s fotokamero in samo enim enogoriščnim objektivom. Če je bilo kaj zanimivega in bi rabil dodatno goriščnico, lahko naslednjič poizkusiš ponoviti. Potovanje po širnem svetu pa nam le redko nudi možnost ponovitve, če nismo izbrali prave opreme.
Na tokratnem preizkusu sem spoznal, da še vedno velja, če nimaš na voljo več različnih možnosti izbire goriščnic, gledaš motive drugače. Enostavno odmisliš, ne želiš videti vse tisto kar je daleč in bi zajel z daljšo goriščnico, oziroma ne gledaš motivov, katere bi zajel v širokem kotu. Izkoristiš tehniko, katero imaš na voljo in razmišljanje ter oko se temu prilagodita. Res pa, da sem si upal vzeti samo eden enogoriščni objektiv le na FotoPOTEP Bali. Tu sem že nekajkrat bil in bom tudi še šel. V naslednjem letu 2011 sem naredil še en korak, na potovanje sem vzel samo objektiv 8-15mm. To še bolj "nemogočo" izkušnjo ekstremno širokih goriščnic predstavim kdaj drugič.
Ta dva potovanja na Bali kamor sem vzel samo en objektiv, sta bila fotografsko ekstremna in zgolj želja po videti, ali uspe. Nikoli prej in kasneje, nisem šel z digitalno fotokamero na potovanje na tak način. Tudi po "koroni", ko bo nov FotoPOTEP na Bali, bom pokrit z več objektivi.
Nikakor pa ne bi šel na druge FotoPOTEPe s tako enogoriščno kombinacijo. V Namibiji, Aljaski in drugje, kjer je množica motivov od portretov, pokrajine in živali, si s samo enim objektivom močno prikrajšan. Tako da, vsak fotograf gre na FotoPOTEP s svojo kombinacijo opreme. Jaz sem to balijsko pot preizkusil za današnje razmere ekstremno možnost in je šlo skozi. In kot že poudarjeno, si na drugih lokacijah tega ne upam ponoviti. Mimo mene, bi šlo preveč zanimivih motivov, ne da bi prožil kamero.
