Greste v Afriko, na fotosafari?
Definitivno boste žirafe opazili med prvimi in jih poizkušali ujeti v objektiv.
Ker so žirafe velike jih hitro opazimo, saj je ob smukanju listov glava vedno okrog vrha krošnje. Brez težav jih vidimo celo ob bolj prometnih cestah ali bližinij naselij. Hodijo v parih ali več njih. Ko iščejo vodo gredo v ravni liniji do nje. Zato jih je enostavno prestreči in počakati. Če ste v avtu z odprtim oknom za fotografiranje gredo počasi in mirno mimo. Dovolj je časa za fotografiranje. Velikokrat se da tudi izbrati stran, kjer bo za fotografiranje boljša svetloba. Ob napajališčih si žirafe vzamejo čas in za nekaj deset metrov porabijo lahko tudi pol ure. Vseskozi se obračajo in oprezajo za levi.
K žirafi lahko pridete brez težav zelo blizu. Zato jih lahko fotografirate z opremo od fotofona naprej. Še najbolj zanimivi so posnetki, ko pijejo vodo, ali ko so ob njih zveri, kot hijene in gepardi. Žirafe odidejo samo v primeru, če v bližini začutijo leve. Zato se nekih posebnih fotografskih napotkov za fotografiranje žiraf niti ne potrebuje.
Pomembno je, da, če fotografirate iz avta, naj motor ne teče, saj povzroča tresenje, ki vpliva tudi na našo fotokamero. Tudi premik sopotnika lahko vpliva na premik, zato naj tudi za žirafe velja, da uporabite krajši čas osvetlitve. 1/500 sekunda bo odlično izhodišče. Zaslonko nastavite po potrebi. Vendar v večini primerov f/2,8 ni uporabna zaradi majhne globinske ostrine in velikosti žirafe.
EXIF podatki iz datotek povedo, da sem večino fotografij posnel med f/5,6 in f/8.
Časi osvetlitve so bili samo pri eni večerni fotografiji nižji od 1/640 sekunde.
ISO sem v največji meri izkoriščal med vrednostima 200 in 400.
Ker sem ob fotografiranju žiraf na večih FotoPOTEPih Namibija in Kenija preizkušal opremo, so fotografije iz različnih obdobij. Uporabil sem 11 objektivov in 9 fotokamer. Goriščnice so bile med 75 in 400mm. Od fotokamer sem uporabil dve iz sistema CSC. Izmed sedmih kamer DSLR so bile tri polnega formata (FF) in štiri APS-C.
Več fotografij v video predstavitvi
Žirafa (Giraffa camelopardalis) - opis
Zaradi nenavadno dolgega vratu je žirafa najvišja kopenska žival. V naravi jih vidimo v Afriki južno od Sahare.
Samci so visoki do 5.7 m in tehtajo do 1400kg, imajo tudi temnejši vzorec na dlaki od samic. Samice so običajno do 1 m nižje.
Sprednje noge žiraf so daljše od zadnjih, zato je sprednji del trupa dvignjen, kar olajša smukanje listja z vej. Sprednje noge rabijo tudi za obrambo, saj so zelo močne. Z eno samo brco lahko žirafa ubije celo leva.
V vratu je le 7 vratnih vretenc (tako kot pri vseh ostalih sesalcih), a so zelo podaljšana. Rogove imata oba spola. Na vrhu je rog zakostenel, sicer je hrustančen, v celoti je prekrit s kožo. Kožuh je lisast, vzorec se spreminja od enega kraja do drugega; glede na barvo in vzorec lis pa ločimo 9 podvrst. Rep je dolg do 100 cm, na koncu ima močan črn čop. Na hrbtu imajo svojevrstno črto, ki strmo pada proti križu.
Žirafa je smukavec; njen spodnji podočnik ima 2-3 grbice, s katerimi kot z glavnikom smuka listje z vej. Visoko v akacijevih krošnjah smuka liste, plodove in poganjke. Prijema jih z gibčnimi ustnicami in dolgim jezikom, ki ga lahko iztegne 45 cm iz ust. Navadno z gibčnim jezikom potegne vejico v usta, nato sune z glavo in z grbičavimi zobmi posmuka listje. Pase se zjutraj ali zvečer, v najhujši vročini prežvekuje, noč prespi stoje. Na dan naj bi žirafe zaužile do 35 kilogramov sveže hrane.
Žirafa je prebivalka suhe savane in odprtega gozda. Območje dejavnosti žirafe meri 160 km2. Kjer se taka območje prekrivajo, nastajajo kratkotrajne črede, ki štejejo do 25 živali, njihova sestava pa se spreminja iz dneva v dan. Čeprav samci niso ozemeljski, so razvrščeni po hierarhični lestvici. Položaj utrdijo v dvoboju. Tekmeca se postavita drug ob drugega, nihata z glavama in se udarjata po vratu. Samčeva lobanja je še dodatno okostenela, kar zagotavlja večjo trdnost. Parijo se samo tisti samci, ki so visoko na lestvici.
Samice kotijo na istem mestu, v suhem obdobju leta; brejost traja 457 dni. Nato oblikujejo kot nekakšne otroške vrtce, kjer nekaj samic pazi na mladiče. Ostale samice gredo na nemoteno pašo. Zato imajo tudi veliko mleka. V leglu je običajno en mladič, ki sesa 13 mesecev. Novorojenec tehta do 70 kg, visok pa je 2 metra. Prvih 10-30 dni ga samica drži stran od črede. Samice so skrbne in pogumne mame. V nevarnosti se žirafa brez oklevanja požene v beg in doseže hitrost do 60 km/h. To je opozorilo sosednjim živalim. Zaradi dolgih nog in kratkega trupa preide iz hoje neposredno v galop.
Da žirafa doseže vodo, mora široko razkrečiti noge in jih upogniti v sklepih.
Kot v veliki večini primerov je tudi za žirafe največji sovražnik človek. Žirafam se je v zadnjih desetletjih zaradi širjenja mest, izginjanja gozdov in širjenja kmetijskih površin življenjski prostor močno skrčil. Zdesetkali so jih tudi domači lovci, ki lahko z ulovom ene žirafe nahranijo celo družino. A najpomembnejši vzrok za hitro izginjanje žiraf v divjini so tuji lovci, tako imenovani lovci na trofeje, ki plačajo, da v Afriki lovijo tamkajšnje znamenite živali.
Samo upamo lahko, da čez leta naši otroci teh nežnih dolgovratih velikank ne bodo poznali samo iz fotografij.
